" ..."Obsije vroča želja neučakana, od glave vse telo do dna, zapri oči, položi name tople razmaknjene ustnice, ugasni čas, naj odslej teče zase mimo naju..." "...Za nasmehom skrito željo mi verjameš, bereš iz oči, da tesno te stisnem k sebi, da sva skupaj eno le telo..." Pozabi na Dež ali U tvojim očima. Novi album Demolition Group, naslovljen Bič luč+upanje, prinaša najbolj nežno lirične besede, kar jih je zapisal njihov pevec Goran Šalomon. Besedila so bila včasih pri Demolitionih bolj nujno zlo, izpolnjevanje pevske naloge. Na novem albumu prvič dobijo vsaj tako pomembno funkcijo kot glasba, pogosto pa tudi pomembnejšo. In tudi, ko so mračna, niso politično nazorska kot na prejšnjem albumu Temni angeli usode, temvec zgolj osebna. Pred nami se dogajajo osebne drame z mračnimi konci (Hvala, Vedno znova), romance (Gram, Prijazna, Včasih tudi drugi) in dvoumne zgodbe (Zdaj si, Eno), ki pa so vedno polne strasti, hrepenenja, poljubov, solz in angelov. Demolition Group tokrat kot svetli angeli ljubezni."

Marko Milosavljevič, DELO, 30/06/2001

"...čutis kako zatohlo svet je prepojen s trpljenjem | vsaj za novi gram obupa vsak izdih doda | ti lahko dodaš če hočeš če močno želis si | drobno kapljo svoje sreče luč v temo solza

Rimbaud? Artaud? Bono? Ne, Demolition Group in Goran Šalamon. Naslov pesmi je Gram. Ob poslusanju njihovega novega albuma Bič, luč in upanje si zlahka predstavljam radikalno seanso, podobno tistim, ki smo jih bili deležni v Koncu nasilja: na en zeloooo oddaljen zvocnik bi poslali vso težo glasbe, tu, tik pred nami, v prvem planu, pa bi ostale samo besede. Dovolj težke so, da bi zdržale ta preskus, saj so dovolj presunljive, da pestijo. In ko ze skoraj pomisliš, da bi se ta seansa lahko zgodila v še enem mestu angelov (Brežice, Temni angeli usode), ti raskavi Šalamonov glas rece:

pusti angele | bodi sebi svoj | bič luč in upanje

Ne pomnim, da bi na tako zgoščenem prostoru, kot je njihov zadnji disk, v zadnjem času dobil toliko natačno odmerjenih znamenj dobe. Kot bi težke, s podobami nabite besede zahtevale, da se tudi obrazi (na straneh prilozene knjižice, bookleta) kar naenkrat zgostijo v ključne poteze: temu se našobi ustnica skrbi, onemu orosi gubica dvoma, tretjemu skrije pogled za trudno veko..."

Stojan Pelko, JANA, 10/07/2001